- biografija

uroš hrovat ilustrator

uroš hrovat ilustracije

hrovat uroš ilustrator

hrovat uroš hrovat uroš

uroš hrovat ilustrator

hrovat uroš ilustrator

Rodijo me v Ljubljani in Ljubljančan sem ostal. Kot malček likovni navdih srkam iz risank in stripov. Disneya in stripe Mikija Mustra kmalu prerastem in presedlam na tršo tematiko. Moj svet poselijo barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superjunaki. Berem, rišem in prerisujem.Tarzan, Spajdermen, vojske zombijev, veliko krvi in spopadov. Mama pravi, da je odlično narisano, ampak grozno in upa, da bom kdaj ustvarjal kaj milejšega. Umetniško izobraževanjem začnem na šoli za oblikovanje in fotografijo, smer grafika in nadaljujem študij na Pedagoški akademiji, z namenom postati učitelj likovnega pouka, ker mi tak poklic v domišljiji obeta lepo in leno življenje, polno risanja in barv. Vsa najstniška leta sem gojil črno-belo črtno risbo s tušem ter flomastrom in šele ure slikanja so me rešile strahu pred barvami. Pogumno sem packal vse večja platna in v akrilne barve namesto čopiča z užitkom pomakal prste.

Čisto prvi cekin za ilustracijo sem dobil za simpatično bitje, ki grize tipkovnico. Bil sem navdušen, da lahko za nekaj, kar delam z užitkom, dobim pravi denar, ki mi bo kupil knjige in stripe. Prijateljica me je povezala s študentskim časopisom Tribuna in začel se je moj poklic ilustratorja. Sprva sem bil prestrašen, saj sem vedel, da mnogo stvari nisem nikoli narisal in jih zato ne znam. Enkrat je vedno prvič, sem spoznal in vsega se da naučiti. Prebrskaš literaturo, najdeš predmet, ga prerišeš, pa bo naslednjič šlo iz glave.
Objavljene ilustracije so bile všeč Davidu Tasiču, ki mi je istega leta dal v ilustriranje prvo knjigo »Skavt Peter« Frana Milčinskega. Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ko sem dobil natisnjeni izvod v roke. Knjigo sem ilustriral komično in nisem vedel, da bo takšen stil postal moj zaščitni znak. Do takrat pa me je čakalo še precej knjig precej resnejše tematike. Obdelal sem kar lep del slovenskih klasikov, za začetek pa Ivana Cankarja. Jurčič, Kersnik, Tavčar so od mene zahtevali realistično in mračno risbo. Veliko srečnejši sem bil, ko sem risal za knjige Frana Milčinskega – »Butalci« in Leopolda Suhodolčana, katerega sin Primož mi je pomagal najti lastno pot v ustvarjanju.

Primoža Suhodolčana sem spoznal, ko je Iskal nekoga, ki bo risal za njegovo najuspešnejšo knjigo »Košarkar naj bo«. Do danes je doživela že štiri ponatise in tri nadaljevanja. Ujela sva se odlično, tako da sem zanj ilustriral še enajst slikanic o Petru Nosu. Lik je podedoval po očetu in ga že dolga leta objavljal v reviji Ciciban. Pri otrocih je neverjetno popularen in del vseh mojih nastopov na šolah.
S Primožem sva postala nekakšen ustvarjalni »duo«. Nobena ideja ni preveč prismuknjena, noben karakter neizvedljiv. Naj bo najbogatejši "štumf", podjetni virus, senilna kljuka, zmrzljivi "kovter", karkoli, čim bolj hecno in nenavadno, vse gre v pravljico in ob tem se strašno zabavava.

Komična vsebina teh knjig je zahtevala preprostejšo in veselejšo risbo. Slikanice so potrebovale tudi barvo in kar nekaj časa sem iskal primerno orodje in tehniko. Nizki honorarji so pospešili delo, zato so čopiči izpadli iz tekme.
Panton flomastri za oblikovalce so se mi priljubili zaradi čiste barve in ekspresnega sušenja. Moja močna stripovska, stilizirana risba pa je potrebovala prav takšne sodelavce. Dokler jih leta 2003 ni zamenjal računalnik, so se odlično obnesli. Zatem sem začel risbe skenirati in jih barvati v programu Fotoshop. Leta 2018 pa je papir nadomestila tablica Apple Ipadpro, ki me je popolnoma preselil v digitalne vode. Sedaj vse rišem in barvam z Apple pisalom v programu Procreate.

Knjige z mojimi ilustracijami so osemkrat prejele naslov “Moja najljubša knjiga” in pet nominacij za nagrado “Desetnica”. Leta 2003 je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss, kjer se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahajam na prvem mestu po izposoji v slovenskih knjižnicah. Ilustriram učbenike, kartice in voščilnice, sodelujem ustvarjam maskote in like, ki prodajajo vse - od zdravil do sladkarij. Vsak otrok pozna otroške sladolede Ljubljanskih mlekarn Lučka, Ježek,Tom …

Od leta 2015 se preizkušam tudi kot pisatelj in s tem postanem celovit avtor zbirk GRAD PREPIH in ZUK NEVERJETNI IZUMITELJ. Sedaj sta zgodba in ilustracija združeni v svež paket pod eno streho.

Moč ilustracije je velika in vedno potrebna, ker človek bolje razume, če se mu stvar nariše. Verjamem, da otroci dobijo dragoceno darilo, ko vidijo nastajati žive like na belih listih. Med stotinami otrok se prav gotovo nahaja kak mali véliki talent, kateremu ta dan lahko obrne življenje in mi bo nekoč hvaležno stisnil roko, kakor sem jo jaz Mikiju Mustru.

MUSTER



	T: 031 472 182

uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš hrovat uroš uroš hrovat ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator Rodijo me v Ljubljani in Ljubljančan sem ostal. Kot malček likovni navdih srkam iz risank in stripov. Disneya in stripe Mikija Mustra kmalu prerastem in presedlam na tršo tematiko. Moj svet poselijo barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superjunaki. Berem, rišem in prerisujem.Tarzan, Spajdermen, vojske zombijev, veliko krvi in spopadov. Mama pravi, da je odlično narisano, ampak grozno in upa, da bom kdaj ustvarjal kaj milejšega. Umetniško izobraževanjem začnem na šoli za oblikovanje in fotografijo, smer grafika in nadaljujem študij na Pedagoški akademiji, z namenom postati učitelj likovnega pouka, ker mi tak poklic v domišljiji obeta lepo in leno življenje, polno risanja in barv. Vsa najstniška leta sem gojil črno-belo črtno risbo s tušem ter flomastrom in šele ure slikanja so me rešile strahu pred barvami. Pogumno sem packal vse večja platna in v akrilne barve namesto čopiča z užitkom pomakal prste. Čisto prvi cekin za ilustracijo sem dobil za simpatično bitje, ki grize tipkovnico. Bil sem navdušen, da lahko za nekaj, kar delam z užitkom, dobim pravi denar, ki mi bo kupil knjige in stripe. Prijateljica me je povezala s študentskim časopisom Tribuna in začel se je moj poklic ilustratorja. Sprva sem bil prestrašen, saj sem vedel, da mnogo stvari nisem nikoli narisal in jih zato ne znam. Enkrat je vedno prvič, sem spoznal in vsega se da naučiti. Prebrskaš literaturo, najdeš predmet, ga prerišeš, pa bo naslednjič šlo iz glave. Objavljene ilustracije so bile všeč Davidu Tasiču, ki mi je istega leta dal v ilustriranje prvo knjigo »Skavt Peter« Frana Milčinskega. Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ko sem dobil natisnjeni izvod v roke. Knjigo sem ilustriral komično in nisem vedel, da bo takšen stil postal moj zaščitni znak. Do takrat pa me je čakalo še precej knjig precej resnejše tematike. Obdelal sem kar lep del slovenskih klasikov, za začetek pa Ivana Cankarja. Jurčič, Kersnik, Tavčar so od mene zahtevali realistično in mračno risbo. Veliko srečnejši sem bil, ko sem risal za knjige Frana Milčinskega – »Butalci« in Leopolda Suhodolčana, katerega sin Primož mi je pomagal najti lastno pot v ustvarjanju. Primoža Suhodolčana sem spoznal, ko je Iskal nekoga, ki bo risal za njegovo najuspešnejšo knjigo »Košarkar naj bo«. Do danes je doživela že štiri ponatise in tri nadaljevanja. Ujela sva se odlično, tako da sem zanj ilustriral še enajst slikanic o Petru Nosu. Lik je podedoval po očetu in ga že dolga leta objavljal v reviji Ciciban. Pri otrocih je neverjetno popularen in del vseh mojih nastopov na šolah. S Primožem sva postala nekakšen ustvarjalni »duo«. Nobena ideja ni preveč prismuknjena, noben karakter neizvedljiv. Naj bo najbogatejši "štumf", podjetni virus, senilna kljuka, zmrzljivi "kovter", karkoli, čim bolj hecno in nenavadno, vse gre v pravljico in ob tem se strašno zabavava. Komična vsebina teh knjig je zahtevala preprostejšo in veselejšo risbo. Slikanice so potrebovale tudi barvo in kar nekaj časa sem iskal primerno orodje in tehniko. Nizki honorarji so pospešili delo, zato so čopiči izpadli iz tekme. Panton flomastri za oblikovalce so se mi priljubili zaradi čiste barve in ekspresnega sušenja. Moja močna stripovska, stilizirana risba pa je potrebovala prav takšne sodelavce. Dokler jih leta 2003 ni zamenjal računalnik, so se odlično obnesli. Zatem sem začel risbe skenirati in jih barvati v programu Fotoshop. Leta 2018 pa je papir nadomestila tablica Apple Ipadpro, ki me je popolnoma preselil v digitalne vode. Sedaj vse rišem in barvam z Apple pisalom v programu Procreate. Knjige z mojimi ilustracijami so osemkrat prejele naslov “Moja najljubša knjiga” in pet nominacij za nagrado “Desetnica”. Leta 2003 je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss, kjer se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahajam na prvem mestu po izposoji v slovenskih knjižnicah. Ilustriram učbenike, kartice in voščilnice, sodelujem ustvarjam maskote in like, ki prodajajo vse - od zdravil do sladkarij. Vsak otrok pozna otroške sladolede Ljubljanskih mlekarn Lučka, Ježek,Tom … Od leta 2015 se preizkušam tudi kot pisatelj in s tem postanem celovit avtor zbirk GRAD PREPIH in ZUK NEVERJETNI IZUMITELJ. Sedaj sta zgodba in ilustracija združeni v svež paket pod eno streho. Moč ilustracije je velika in vedno potrebna, ker človek bolje razume, če se mu stvar nariše. Verjamem, da otroci dobijo dragoceno darilo, ko vidijo nastajati žive like na belih listih. Med stotinami otrok se prav gotovo nahaja kak mali véliki talent, kateremu ta dan lahko obrne življenje in mi bo nekoč hvaležno stisnil roko, kakor sem jo jaz Mikiju Mustru.
Vse pravice pridržane © Uroš Hrovat info@uroshrovat.si - Uporaba vsebin brez dovoljenja je prepovedana Izdelava spletnih strani in spletno gostovanje: www.strani.com